Dodatna strokovna pomoč (DSP)

Izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo

Na vseh šolah v Sloveniji poteka poleg večinskega izobraževalnega programa z enakovrednim izobrazbenim standardom tudi izobraževanje s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, ki otrokom s posebnimi potrebami omogoča, da kljub svoji oviri ali primanjkljaju lahko dosežejo enakovreden učni uspeh kot otroci brez primanjkljajev.

Otroci s posebnimi potrebami so:I. Slepi in slabovidni otroci  V. Otroci z govorno-jezikovnimi primanjkljaji
 II. Gluhi in naglušni otroci  VI. Otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja
 III. Gibalno ovirani otrociVII. Dolgotrajno bolni otroci
 IV. Otroci z motnjami v duševnem razvojuVIII. Otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami
  IX. Otroci z avtističnimi motnjami

Medtem ko poteka izobraževanje otrok iz skupin I. – IV. večinoma v posebnih institucijah ali zavodih, se večina otrok iz skupin V. do IX. izobražuje v večinskih osnovnih šolah z enakovrednim standardom znanja ter izobraževalnim programom s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. Otrok tako kljub usmeritvi v drug izobraževalni program ostane vpisan v isti šolo in isti razred, le da pridobi pravico do DSP.


Kaj so primanjkljaji na posameznih področjih učenja?

Primanjkljaji na posameznih področjih učenja (1*–5 % otrok) predstavlja otroke z raznoliko skupino primanjkljajev, ki vključuje:

  1. Primanjkljaje na področju bralne pismenosti (disleksija, disgrafija, disortografija, F81.1-2);
  2. Primanjkljaje na področju matematične pismenosti (specifične aritmetične težave, diskalkulija, F81.3);
  3. Neverbalne specifične učne težave (neverbalne motnje učenja, dispraksija, F82);
  4. Sočasno pojavljanje težav (komorbidnost) najpogostejesočasno pojavljanje PPPU in motenj pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) ter sočasno pojavljanje disleksije s specifično jezikovno motnjo (specifičnim govorno-jezikovnim primanjkljajem, GJM).

To so otroci z najbolj izrazitimi primanjkljaji na posameznih področjih učenja,  usmerjeni v izobraževalni program prilagojeno izvajanje z DSP, ki se izvaja na peti stopnji pomoči otroku z učnimi težavami. Ti otroci namreč̌ poleg dobre poučevalne prakse potrebujejo še intenzivnejše prilagoditve, specifično učno pomoč̌ in podporo.


Kaj je dodatna strokovna pomoč (DSP)?

Dodatna strokovna pomoč (DSP) je posebna oblika pomoči otroku, ki je namenjena otrokom s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. Ti otroci za uspešno vključevanje v proces vzgoje in izobraževanja potrebujejo ustrezne programe vzgoje in izobraževanja ter zagotovitev različnih načinov in oblik pomoči in prilagoditev. V ta izobraževalni program so usmerjeni na podlagi odločbe o usmeritvi, ki jo glede na zapisano strokovno mnenje komisije za usmerjanje izda Zavod za šolstvo (ZRSŠ).


Težave otrok, ki imajo DSP

Otroci, ki imajo dodatno strokovno pomoč nimajo motenj v duševnem razvoju, samo 0,5 % izdanih odločb se nanaša na motnje v duševnem razvoju. Otroci z DSP imajo povprečne ali celo nadpovprečne umske sposobnosti, vendar zaradi drugačnega načina obdelave podatkov, ki poteka v možganih v našem šolskem sistemu, ki je izredno storilnostno naravnan, lahko kažejo primanjkljaje na enem ali več akademskih področij ali področij izvršilnih funkcij:

  • področje usvajanja bralne tehnike,
  • področje usvajanja branja kot veščine (učinkovito branje z bralnim razumevanjem),
  • področje usvajanja veščine pisanja,
  • področje govornega in jezikovnega razvoja,
  • področje računanja in številskih predstav,
  • področje koordinacije veščih gibov,
  • področje pozornosti in sledenja pouku,
  • socialno in čustveno področje.

Disleksija ali specifični primanjkljaji na področju branja so izrazit primanjkljaji, ki se nanašajo predvsem na prvi dve področji: usvajanje bralne tehnike in bralnih veščin.

Disgrafija ali specifični primanjkljaji na področju pisanja so izraziti primanjkljaji na tretjem področju, področju usvajanja pisanja in tehnike zapisovanja.

Dislalija ali specifični primanjkljaji na področju izreke, disortografija ali specifični primanjkljaji na pravopisnem področju in pri usvajanju šolske slovnice ter razvojna disfazija ali specifični jezikovni primanjkljaj, ki se kaže s težavami v oblikovanju slovničnih torej težave v usvajanju osebne slovnice Vsi našteti so primanjkljaji, ki prizadejejo predvsem četrto področje, to sta področji govora in jezika.  

Diskalkulija ali specifični primanjkljaji na področju računanja so izraziti primanjkljaji na četrtem področju. Lahko se kažejo že pri usvajanju številskih predstav in v usvajanju aritmetičnih (matematičnih) operacij, ali pa na področju usvajanja konceptualnih znanj (geometrija), področju proceduralnih znanj (številski izrazi, deli celote) ter področju problemskih znanj (načrtovanje in strategije reševanja).

Dispraksija ali neverbalne specifične učne težave so specifični razvojni primanjkljaj na področju koordinacije in motorične organizacije. To so primanjkljaji, ki se nanašajo na peto področje in ga izražajo težave pri natančnem usklajevanju gibov, ki se kažejo tako pri grobogibalnih spretnostih (igranje nogometa, metanje žoge, skakanje …) kot pri drobnogibalnih spretnostih (rezanje s škarjami, risanje, pisanje …).

ADHD in ADD ali specifični primanjkljaji na področju pozornosti s ali brez nemirnosti so izraziti primanjkljaji na šestem področju, ki se nanaša na vzdrževanje in usmerjanje pozornosti. Ti otroci so lahko hipersenzibilni,ki jim preusmeri pozornost vsak najmanjši dražljaj, ki ga zaznajo; ali pa so hiposenzibilni, ki potrebujejo zelo močne signale, da pritegnejo njihovo pozornost, oboji slo lahko tudi hiperaktivni, kar pomeni nemirni, stalno v pogonu iskanju dražljajev.

Socialne in čustvene motnje so primanjkljaji, ki se najbolj izražajo na sedmem, področju socialne integracije otroka. Taki primanjkljaji se kažejo kot čustvene motnje (hude notranje stiske, težave v nadzorovanju in izražanju čustev) ali kot vedenjske motnje (primanjkljaji v zaznavanju in dojemanju socialnih situacij) ali kot kombinacija obeh. Izraziti primanjkljaji na teh področjih se lahko kažejo tudi kot Aspergerjev sindrom ali kot motnje avtističnega spektra (MAS).


Sopojavljanje primanjkljajev (komorbidnost)

Primanjkljaji na posameznih področjih učenja (PPPU), torej branja, pisanja, jezika in računanja se pogosto pojavljajo skupaj z nevrološko pogojenimi razvojnimi primanjkljaji (pozornost, koordinacija, socialna integracija, čustvovanje).

  • Največkrat nastopata kombinaciji PPPU in primanjkljaji pozornosti.
  • Specifični primanjkljaji na področju branja (disleksija) največkrat nastopajo v kombinaciji s primanjkljaji na področju izreke (dislalija),
  • Specifični primanjkljaji na področju branja (disleksija) pogosto nastopajo skupaj s primanjkljaji na področju računanja (diskalkulija) ali pa skupaj z razvojnimi motnjami koordinacije (dispraksija).   

Izvajanje dodatne strokovne pomoči (DSP)

Dodatno strokovno pomoč izvajajo strokovni delavci šole. To so učitelji, pedagogi, psihologi, specialni pedagogi, socialni pedagogi … Dodatna strokovna pomoč se lahko izvaja:

  • kot pomoč za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj, te oblike DSP izvajajo strokovnjaki, ki se posebej dobro spoznajo na učne in druge specifične težave pri otrocih (pedagogi, psihologi, specialni pedagogi, socialni pedagogi, inkluzivni pedagogi, logopedi).
  • kot učna pomoč, to obliko pomoči izvajajo predmetni ali razredni učitelji, taka pomoč je običajno vezana na določeno predmetno področje, kjer ima otrok največ učnih težav.
  • kot svetovalna storitev se izvaja v okviru celostne obravnave otroka, ki je opredeljena v individualiziranem programu, kot ustvarjanje pogojev inkluzivnega okolja.

Dodatna strokovna pomoč, ki se izvaja kot pomoč za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj ali kot učna pomoč se lahko izvaja:

  • skupinsko ali individualno,
  • v oddelku ali izven oddelka,
  • večinoma redno tedensko, lahko pa tudi v strnjeni obliki in občasno.

Kaj je svetovalna storitev?

Svetovalna storitev se v odločbah pojavlja zadnjih nekaj let in veliko staršev in strokovnih delavcev ne ve natanko kaj pomeni, komu pripadajo te ure in kdo jih izvaja.

Če želimo otroka s posebnimi potrebami izobraževati v večinski šoli, moramo poskrbeti, da bo njegovo izobraževanje potekalo v inkluzivnem učnem okolju. V svetovalno storitev so zato vključeni vsi dejavniki, ki sooblikujejo otrokovo učno okolje. To so otrokovi sošolci, otrokovi učitelji in otrokova družina, prilagojeno izvajanje pouka in optimalne možnosti za otrokov napredek v skladu z njegovimi sposobnostmi in zmožnostmi. Zato svetovalno storitev najlažje opredelimo kot »(so)ustvarjanje inkluzivnega učnega okolja«.

Pripravil: dr. Franci Šimnic

Viri:

Babuder Košak, M. Velikonja, M. (Ur.) (2011). Učenci z učnimi težavami: pomoč in podpora. Ljubljana Pedagoška fakulteta.

Magajna, L., Pečjak, S. Peklaj, C. Čačinovič Vogrinčič, G. Bregar Golobič, K. , Kavkler, M. in Tancig, S. Bregar (2008). Koncept dela – Učne težave v osnovni šoli. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Magajna, L. Velikonja, M. (2011). Učenci z učnimi težavami: prepoznavanje in diagnostično ocenjevanje. Ljubljana Pedagoška fakulteta.

Mellard, D., McKnight, M. in Jordan, J. (2010). RTI tier structures and instructional intensity. Learning Disabilities Research and practice, 25(4), 217-225.

Pravilnik o dodatni strokovni in fizični pomoči za otroke s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 88/13)

Šimnic, F. (2014). Diferencialna diagnostika med SPPB in branjem pri MDR – doktorska disertacija. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Vovk Ornik, N. (Ur.) (2015). Kriteriji za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj otrok s posebnimi potrebami. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1) Uradni list RS, št. 58/1140/12 – ZUJF, 90/12 in 41/17 – ZOPOPP

(Visited 41 times, 1 visits today)
 
 
 
Dostopnost