Izobraževalni sistem

Slovenski izobraževalni sistem je sestavljen iz več ravni izobraževanja.

OSNOVNA ŠOLA (PRIMARNA RAVEN)

Primarna raven izobraževanja je v Sloveniji obvezna za vse otroke ter omogoča pridobitev 2. stopnje izobrazbe. Po končani osnovni šoli, lahko nadaljujejo izobraževanje na srednji šoli (sekundarna raven). To izobraževanje je še vedno brezplačno ni pa obvezno.

Otroci, ki končajo najmanj 7 razredov devetletne osnovne šole oziroma so končali osnovno šolo po prilagojenem izobraževalnem programu pridobijo le 1. stopnjo izobrazbe in lahko:
– pri Ljudski univerzi opravijo vse predmetne izpite vse predmete za vsa leta, ki jim manjkajo do dokončane osnovne šole,
– se vpišejo v program nižjega poklicnega izobraževanja.

SREDNJA ŠOLA (SEKUNDARNA RAVEN)

Srednješolsko izobraževanje je prvi korak k izbiri poklicne poti. Dijaki z njim pridobijo dragoceno znanje in izkušnje za vstop na trg dela ali nadaljnje izobraževanje na univerzitetnih študijskih programih oziroma študijskih programih višjega in visokega strokovnega izobraževanja. Na voljo jim je pet vrst srednješolskega izobraževanja:

  • nižje poklicno izobraževanje,
  • poklicno izobraževanje,
  • poklicno-tehniško izobraževanje (3+2),
  • srednje strokovno izobraževanje,
  • gimnazijsko izobraževanje.

Nižje poklicno izobraževanje (NPI)

Je namenjeno učencem, ki so izpolnili osnovnošolsko obveznost in končali vsaj 7 razredov devetletne osnovne šole oziroma so končali osnovno šolo z nižjim izobrazbenim standardom. Izobraževanje traja dve leti in poteka na centrih strokovnih srednjih šol.

– obdelovalec lesa,
– pomočnik pri tehnologiji gradnje,
– pomočnik v biotehniki,
– pomočnik v biotehniki in oskrbi,
– pomočnik v tehnoloških procesih,
– preoblikovalec tekstilij.
Programi nižjega poklicnega izobraževanja

Pri teh programih je poudarek na praktičnem pouku, ki je podkrepljen s strokovno teoretičnimi vsebinami. Ob zaključku izobraževanja mora dijak opraviti zaključni izpit, ki obsega izdelek oziroma storitvijo ter zagovorom. Tako pridobijo 3. stopnjo izobrazbe in lahko izobraževanje nadaljujejo na srednješolskih izobraževalnih programih.

Srednje poklicno izobraževanje (SPI)

Srednje poklicno izobraževanje traja tri leta in poteka na centrih strokovnih srednjih šol. Večina programov srednjega poklicnega izobraževanja se lahko izvaja tudi v vajeniški obliki. Tudi pri teh programih je velik poudarek na praktičnem pouku, ki je podkrepljen s strokovno teoretičnimi vsebinami.

Uspešno končan izobraževalni program srednjega poklicnega izobraževanja omogoča vpis v ustrezne izobraževalne programe poklicno-tehniškega izobraževanja. Po določenem številu let delovnih izkušenj pa tudi pristop k opravljanju ustreznega mojstrskega oziroma delovodskega ali poslovodskega izpita.

Ob zaključku izobraževanja morajo dijaki opraviti zaključni izpit. Tako pridobijo 4. stopnjo izobrazbe. Uspešno končan izobraževalni program srednjega poklicnega izobraževanja omogoča vpis v ustrezne izobraževalne programe poklicno-tehniškega izobraževanja.

Poklicno-tehnično izobraževanje (PTI)

Programi poklicno-tehniškega izobraževanja trajajo dve leti in potekajo na centrih strokovnih srednjih šol. Namenjeni so dijakom, ki so že zaključili srednje poklicno izobraževanje (3 leta) in jim omogočajo omogočajo doseči srednjo strokovno izobrazbo, ki je enakovredna štiriletnemu strokovnemu oz. tehniškemu izobraževanju. Zato jih pogosto imenujejo programi 2+3.

Programi poklicno-tehniškega izobraževanja se oblikujejo kot nadgradnja programov srednjega poklicnega izobraževanja dijakom poklicnega izobraževanja omogočajo doseči srednjo strokovno izobrazbo, ki je enakovredna štiriletnemu strokovnemu oz. tehniškemu izobraževanju in dijakom prinese 5. stopnjo izobrazbe. Izobraževanje se konča z opravljanjem poklicne mature, ki je enakovredna maturi ob zaključku štiriletnega srednjega strokovnega izobraževanja

Srednje strokovno izobraževanje (SSI)

Šolanje v programih srednjega strokovnega izobraževanja traja štiri leta in potekajo na centrih strokovnih srednjih šol. Njihova značilnost je, da na eni strani omogočajo poklicno usposobljenost, na drugi strani pa ustrezno pripravo za nadaljnji študij v programih višjega in visokega strokovnega izobraževanja. Kdor opravi peti predmet splošne mature, se bo lahko vključil v univerzitetni študij določenih smeri.

Programi obsegajo standard splošnih znanj v okviru  splošnoizobraževalnih predmetov, kot so slovenščina, tuji jezik, matematika, umetnost, fizika, kemija, biologija, geografija, zgodovina ter psihologija ali sociologija ter športna vzgoja. Programi omogočajo izbiro in s tem usmerjanje dijakov v različne poklice, saj  izobraževalni programi vključujejo obvezne strokovne module ter obvezno izbirne module, pri čemer dijak izbere enega ali več izbirnih modulov, kar določa konkretni izobraževalni program.

Pomembna sestavina te vrste izobraževanja je  praktično usposabljanje z delom, ki v programih srednjega strokovnega izobraževanja obsega od 4 do 10 tednov. Izobraževanje se konča s poklicno maturo, ki je sestavljena iz obveznih predmetov (slovenščine in strokovno-teoretični predmet) in izbirnih predmetov (tuji jezik ali matematika ter izdelek oz. storitev z zagovorom). Dijak z zaključkom izobraževanja pridobi 5. stopnjo izobrazbe.

Dijaki, ki opravijo poklicno maturo lahko nadaljujejo izobraževanje v študijskih programih višjega in visokega strokovnega izobraževanja, z dodatnimi izpiti iz splošne mature pa tudi na nekaterih univerzitetnih študijskih programih, ki tako možnost dopuščajo.

Gimnazijski programi

Gimnazijski programi trajajo štiri leta. Gimnazijsko izobraževanje delimo na splošno (splošna in klasična gimnazija) in strokovno (tehniška, ekonomska in umetniška gimnazija). V umetniški gimnaziji se dijaki lahko izobražujejo v glasbeni, plesni in likovni smeri, lahko izberejo tudi smer Gledališče in film. Program splošne in ekonomske gimnazije se lahko izvaja tudi v športnih oddelkih.

Izobraževanje se zaključi s splošno maturo. Opravljena splošna matura gimnazijskim maturantom omogoča nadaljevanje izobraževanja na vseh področjih univerzitetnega študija ter v študijskih programih visokega strokovnega izobraževanja.

LESTVICA SREDNJIH ŠOL GLEDE NA USPEH NA MATURI

Fakulteta Alma Mater Europea iz Maribora www.almamater.si vsako leto pripravi lestvico srednjih šol glede na uspeh dijakov na maturi v zadnjih treh letih. Lestvica je odraz uspešnosti na maturi in ni nujno tudi odraz kvalitete šole.

Označene so šole v ožji regiji. Celoten seznam pa je na voljo v povezavi.Celotna lestvica srednjih šol glede na uspeh na maturi.

VISOKOŠOLSKA IZOBRAZBA (TERCIARNA RAVEN)

Študijski programi za pridobitev visokošolske izobrazbe potekajo na visokih strokovnih šolah, na fakultetah in na umetniških akademijah.

Viri:
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, spletna stran: https://www.gov.si/podrocja/izobrazevanje-znanost-in-sport/srednjesolsko-izobrazevanje/
Center RS za poklicno izobraževanje, spletna stran: https://cpi.si/poklicno-izobrazevanje/izobrazevalni-programi/

(Visited 49 times, 2 visits today)
 
 
 
Dostopnost