Koncept učne težave v osnovni šoli

Kaj so učne težave?

Pojem učne težave opredeljuje predvsem tiste težave otrok v šoli, ki so povezane z večjo ali manjšo šolsko neuspešnostjo.

Kako se kažejo učne težave?

Učne težave so lahko splošne, ki zajemajo vsa predmetna področja pri učencu, lahko pa so specifične, ki prizadenejo samo enega ali več področij otrokovega učenja (govora, jezika, branja, pisanja, pravopisa in računanja).

Kaj lahko povzroča splošne učne težave pri otroku?

i.   učne težave zaradi motnje pozornosti in hiperaktivnosti;
ii.  učne težave zaradi splošno upočasnjenega razvoja (počasneje usvajajo znanje, mejni);
iii.  učne težave zaradi slabše razvitih samoregulacijskih spretnosti;
iv.  učne težave zaradi pomanjkljive učne motivacije;
v.   čustveno pogojene težave pri učenju;
vi.  učne težave zaradi drugojezičnosti ter socialno-kulturne drugačnosti;
vii. učne težave zaradi socialno-ekonomske oviranosti.

Otrok s splošnimi učnimi težavami praviloma ne usmerjamo, saj so njihove težave blažje oblike in se največkrat lahko razrešijo v okviru pet-stopenjskega modela pomoči.

V Sloveniji se je v zadnjih desetletjih uveljavil pet-stopenjski model pomoči učencem s splošnimi in specifičnimi učnimi težavami (SUT).

Model je zasnovan na timskem sodelovanju otroka, njegovega učitelja, šolske svetovalne službe, staršev ter zunanjih institucij (svetovalni centri, CSD, Komisija za usmerjanje, zdravstveni domovi, ZRSŠ, …)

1. stopnja pomoči otroku s SUT

Vključuje pomoč učitelja pri pouku ter vključitev otroka v dodatni in dopolnilni pouk. Učitelji so pogosto prvi, ki pri otroku zaznanjo učne težave in lahko otroku pomagajo z diferenciacijo pouka v razredu in posameznimi prilagoditvami. Šola oblike pomoči in prilagoditev otroku opredeli v Izvirnem delovnem projektu pomoči otroku 1. stopnje. Svoja opažanja sporočijo staršem in šolski svetovalni službi. Če te oblike pomoči zadoščajo, da postane učno uspešen, govorimo o lažjih specifičnih učnih težavah otroka.

2. stopnja pomoči otroku s SUT

Če SUT vztrajajo kljub diferenciaciji pouka, posameznimi prilagoditvami in vključitvi v dopolnilni pouk, se v obravnavo otroka s SUT vključijo šolski svetovalni delavci (psiholog, pedagog, specialni pedagog … ), ki občasno individualno obravnavajo otroka in ugotavljajo, za katere težave gre pri otroku ter svetujejo učiteljem in staršem glede prilagoditev in individualizacije dela z otrokom. Starši za ugotavljanje oz. diagnosticiranje učnih težav in pomoč drugih strokovnih delavcev podpišejo Soglasje o zbiranju osebnih podatkov v procesu svetovanja oz. nudenja strokovne pomoči. Šola oblike pomoči in prilagoditev otroku opredeli v Izvirnem delovnem projektu pomoči otroku 2. stopnje. Če te oblike pomoči pri otroku zadoščajo govorimo o lažjih specifičnih učnih težavah otroka.

3. stopnja pomoči otroku s SUT

Če se otrokova učna neuspešnost še vedno ne izboljša, lahko otroka šola otroka vključi v oblike dodatne individualne in skupinske pomoči (ISP), ki potekajo 1x na teden, ali 1x na dva tedna individualno ali v manjši skupini in so namenjnje usmerjeni pomoči otroku na področjih, kjer so učne težave največje. Če te oblike pomoči pri otroku zadoščajo, da postane učno uspešen, govorimo o zmernih specifičnih učnih težavah.

4. stopnja pomoči otroku s SUT

V primeru, da učne težave kljub navedeni lestvici pomoči vztrajajo še naprej, se otroka usmeri na dodatni pregled v zunanjo institucijo: npr. na Svetovalni center v Ljubljani, Center Motus v Ljubljani ali v Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov, ki delujejo v okviru zdravstvenih domov v Ljubljani. Šola s Centra prejme povzetek njihovih ugotovitev in predloge za nadaljnjo pomoč otroku, oz. njegovo usmerjanje. V tem primeru govorimo o zmernih in težjih specifičnih učnih težavah.

5. stopnja pomoči otroku s SUT

Po prejemu mnenja zunanje institucije (4. stopnja pomoči) lahko starši ali skrbniki otroka (v izjemnih okoliščinah lahko tudi šola) izpolni Zahtevo za uvedbo postopka usmerjanja dosegljivo na spletni strani ZRSŠ in jo pošljejo na Komisijo za usmerjanje pri ZRSŠ.

Šola na podlagi prejetega mnenja zunanje institucije in na podlagi opažanj svojih pedagoških delavcev pripravi Poročilo o otroku, ki vsebuje opažanja glede otrokovih učnih težav, vse uporabljene oblike pomoči otroku, uporabljene prilagoditve, opis otrokove učne uspešnosti ter predloge za nadaljnjo pomoč otroku. Šolski svetovalni delavec z otrokom opravi razgovor, v katerem mu pojasni, kako poteka usmerjanje otrok za pridobitev Odločbe o usmeritvi, ter kakšne oblike pomoči bo s tem pridobil (Zapis razgovora z otrokom).

Šola na Komisijo za usmerjanje pri ZRSŠ pošlje Poročilo o otroku, zapis razgovora z otrokom, Izjavo o šole izvajanju koncepta učne težave v osnovni šoli ter pridobljeno dokumentacijo (pregledi strokovnih delavcev šole in pregledi v zunanjih institucijah). V tem primeru govorimo o težjih specifičnih učnih težavah pri otroku.

DSP – dodatna strokovna pomoč na podlagi Odločbe o usmeritvi
PŠO – poročilo šole o otroku
IDPP – izvirni delovni projekt pomoči otroku

Vir: Magajna, L., Kavkler, M., Čačinovič Vogrinčič, G., Pečjak S. in Bregar Golobič, K. (2008). Koncept dela – učne težave v osnovni šoli. Ljubljana: ZRSŠ.

(Visited 50 times, 1 visits today)
 
 
 
Dostopnost