Učim se učiti

Kaj je učenje?

Učenje pomeni spoznavati nekaj novega, pridobivati novo vedenje, nove izkušnje, razvijati nove spretnosti, odkrivati neznana področja, razumeti sebe in svet, v katerem živimo, ter se v njem čim bolje znajti (Nanut Planinšek, Škorjanc Braico, 2013a).

Učenje je vsaka sprememba v vedenju, informiranosti, znanju, razumevanju, stališčih, spretnostih ali zmožnostih, ki je trajna in ki je ne moremo pripisati fizični rasti ali razvoju podedovanih vedenjskih vzorcev (UNESCO).

Učenje je:

  • proces pridobivanja znanja, ki ga lahko uporabim v različnih situacijah,
  • razumevanje sebe, drugih, sveta okoli mene,
  • iskanje bistva,
  • spreminjanje svojega mišljenja, delovanja, vedenja,
  • ponavljanje tistega, kar že znam,
  • aktivnost celega telesa,
  • preizkušanje, povezovanje, preverjanje …

Učna motivacija

Motivacija je duševni proces, ki s pomočjo različnih motivov ali teženj, to so lahko potrebe, vrednote, želje, ideali ali nagoni, vodi vedenje ljudi in jih usmerja k določenim ciljem. Motivacijski procesi lahko potekajo zavedno z uporabo volje ali nezavedno (Nanut Planinšek, Škorjanc Braico, 2013a). Motivacija pomeni voljo, moč, gonilno silo, željo, zanimanje, (samo)spodbudo za neko vedenje.

Učna motivacija pa je psihološki proces, ki spodbuja in uravnava učenje. Učna motiviranost pomeni miselno, čustveno in vedenjsko naravnanost za učenje (Juriševič, 2012) Predstavlja skupni pojem za vse vrste motivacij v učni situaciji, vse, kar daje pobude za učenje, ga usmerja, mu določa intenzivnost, trajanje in kakovost« (Marentič Požarnik, 2000).

Motivacijo za učenje najdem tako, da …

  • si zastavim cilj: Hočem doseči …; Hočem znati …; Hočem narediti …,
  • si določim nagrado, ko dosežem zastavljeni cilj,
  • ne odlašam – enostavno vdihnem in začnem,
  • se učim sproti in delam redno,
  • o učenju razmišljam pozitivno,
  • se povežem z ostalimi in učenje mi je zanimivejše,
  • si učenje popestrim po svoje (učim se na drugačen način, naučeno ponosno pokažem staršem, z učiteljem debatiram o naučeni snovi ali ga izzovem z debato),
  • vztrajam.

Učni prostor in urnik

Idealen prostor za učenje je svetel in dobro prezračen, temperatura v njem ravno pravšnja, da se počutimo udobno. V njem naj bodo vsi pripomočki, ki jih bomo pri učenju potrebovali. Predvsem pa je potrebno poskrbeti, da nas pri učenju nič in nihče ne bo motilo (Nanut Planinšek, Škorjanc Braico, 2013a).

Imam stalni delovni kotiček, ki naj bo urejen, da mi učenje lažje in hitreje steče. Poskrbim za dobre pogoje in odstranim moteče dejavnike.

Učim se vsak dan, ponavljam sproti, delam redno. Pričnem s težjimi nalogami in končam z lažjimi. Največ si zapomnimo na začetku in na koncu učenja.

  Kje in kdaj se učim?

  • Iz pisalne mize odstranim vse, kar bi me utegnilo odvrniti od učenja (mobilni telefon, igre, stripi, revije…).
  • Pripravim le tiste knjige, učbenike in zvezke, ki jih bom potreboval za učenje.
  • Pripravim si kozarec vode ali čaja.
  • Učim se sproti, vsakodnevno.
  • Pregledam dnevni urnik po predmetih, ki jih imam ta dan.
  • Razporedim si čas in vrstni red učenja po posameznih predmetih.  
  • Učno snov si razdelim na manjše vsebinske sklope.

Učni stili

V naših možganih imamo tri komunikacijske predele: vidni ali vizualni, slušni ali avditivni in čustveno gibalni ali kinestetični predel. Ti možganski predeli in njihove povezave predstavljajo jezik medsebojne komunikacije. Preko teh kanalov prihajajo informacije do nas iz okolja, preko njih oddajamo sporočila. Ljudje imamo te kanale različno močno razvite (Nanut Planinšek, Škorjanc Braico, 2013b).

Raziskave so pokazale, da je 35 % ljudi vizualnih, 25 % avditivnih in 40 % kinestetičnih tipov. Navadno smo kombinacija vseh treh, vendar eden bolj izstopa.

Ljudje se učimo na različne načine – nekateri se najučinkoviteje učijo z branjem, drugi s poslušanjem, tretji s pomočjo slikovnih gradiv. Načine, kako zaznavamo informacije, katere strategije učenja uporabljamo in kako jih prikličemo, imenujemo učni stili (Marentič Požarnik, 2000).

Načinov, kako se učiti, je več, najdi sebi zanimivega, najboljšega in pravega (pomagaš si lahko z vprašalniki).

Kako se učim?

  • Pri učenju sem aktiven/aktivna!
  • Pomagam si s pripomočki, različnimi viri.
  • Sodelujem z drugimi (po telefonu, e-pošti, klepetu).
  • Preverjam svoje razumevanje in sledenje.
  • Preizkušam svoje znanje o obravnavani temi.

Bralno-učne strategije

Učne strategije so specifične učne dejavnosti, ki jih učenec uporablja s ciljem učinkovitosti lastnega učenja, kot na primer ponavljanje, povezovanje, organiziranje učnega gradiva, načrtovanje učenja, spremljanje razumevanja, iskanje pomoči in ohranjanje pozornosti za učenje (Juriševič, 2012).

Pečjak in Gradišar (2002) bralno-učne strategije razdelita na tri skupine:

  • Strategije ponavljanja (zapomnitev informacij)
  • glasno ponavljanje informacij;
  • oblikovanje zapiskov (izpisovanje);
  • podčrtovanje pomembnih informacij;
  • označevanje delov besedila (npr. z markerji).
  • Strategije povezovanja (navezovanje na predznanje)
  • povzemanje učnega gradiva s svojimi besedami;
  • postavljanje vprašanj in odgovarjanje nanje;
  • poučevanje drugih o prebrani temi/gradivu;
  • iskanje podobnosti in razlik v gradivu;
  • analiziranje odnosov med informacijami ali deli besedila.
  • Organizacijske strategije (grafični prikazi)
  • so namenjene zmanjševanju števila informacij. Prikazujejo odnos pomembnih podrobnosti do bistva.

Vennov diagram uporabimo za prikaz:
– skupnih lastnosti,
– podobnosti.

Miselni vzorci imajo v sredini zapisano temo iz katere izhajajo ključne besede (z opisom, primeri ali novimi podatki).

Pojmovna mreža se uporablja za razvrščanje podatkov v podskupine.

Ribjo kost uporabimo za prikaz primerjav npr.:
– vzročno-posledičnih odnosov,
– prednosti in slabosti,
– pozitivnih in negativnih lastnosti.
Lahko pa zgolj kot prikaz ključnih besed z opisi.

Pri Paukovi strategiji list z navpično črto razdelimo na levo in desno stran.
– na levi strani zapisujemo pomembne podatke in opise,
– na desni strani pa ključne besede, ki jih uporabljamo za ponavljanje snovi.

Strategijo PV3P največkrat uporabljamo pri:
– obravnavi novega besedila,
obnavljanju besedila,
analizi besedila z vprašanji,
preverjanju bralnega razumevanja.

Strategijo VŽN lahko uporabimo za učenje nove snovi pri kateremkoli predmetu. Primer uporabe je prikazan spodaj.

Pripravila: Petra Hribar Horzelenberg in dr. Franci Šimnic

Viri:

Center Motus (2020) Učni stili – zakaj so pomembni. Dosegljivo na spletu 22. 11. 20 https://www.center-motus.si/ucni-stili-kaj-zakaj-pomembni/

Juriševič, M. (2012). Motiviranje učencev v osnovni šoli. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Marentič Požarnik, B. (2000). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS.

Nanut Planinšek, Z. Škorjanc Braico, D. (2013a). Umetnost učenja – spletno gradivo. Koper: Ljudska univerza Koper-Università popolare Capodistria. Dosegljivo na spletu 22. 11. 20 http://www2.arnes.si/~lukoper9/umetnost_ucenja/index.html.

Nanut Planinšek, Z. Škorjanc Braico, D. (2013b). Spretnosti učenja – spletno gradivo. Koper: Ljudska univerza Koper-Università popolare Capodistria. Dosegljivo na spletu 22. 11. 20 http://www2.arnes.si/~lukoper9/spretnosti_ucenja/index.html.

Pečjak, S. Gradišar, A. (2002). Bralne učne strategije. Ljubljana: ZRSŠ.

(Visited 26 times, 1 visits today)
 
 
 
Dostopnost