Vse je začela na srédino, dežju naklonjeno jutro. Pobesneli oblaki so grozeče gledali zaspane šestošolce z učitelji, ko se je avtobus ob sedmi uri odlepil izpred šole in nas popeljal  dogodivščinam naproti na Notranjsko podolje.

Imeli smo srečo, ali pa je pomagalo, da smo na avtobusu napeli ušesa in prisluhnili legendi o presihajočem jezeru (mimogrede, presahnilo je zaradi ljubezni (poguglajte malo). Kakorkoli že, vreme se ni več kisalo, ampak nas je v Dolenjem Jezeru pričakal košček modrega neba s sončnimi žarki. Razpoloženje se je v hipu izboljšalo.

Po dveh uricah šegave razlage vodnikov Vekoslava in vodnice Violete smo si bili s to kraško pokrajino že čisto domači. Bila nam je blizu, kaj ne bi bila, saj je v naši soseščini Radensko kraško polje. Izvedeli smo veliko vsega, kako nastane ovodenitev, kako led pozimi popoka, zakaj pozimi s sekirami hodijo na jezero, poleti pa z vozovi. Vekoslav je zaključil takole: “Jezero je, jezera nej”. In seveda so v času J. V. Valvazorja imele prste pri tem slivniške čarovnice, a kdo tega ne ve …

Dobre volje smo se podali naprej, v roke vodniku Marku, ki nas je popeljal v čudežni svet edinstvenega jamskega sotočja Pivke in Raka, v reko Unico. V Planinski jami smo tako opazovali kapnike, obokan strop, velike jamske tunele, človeško ribico, pajka … Eden bolj zanimivih trenutkov: biti hkrati v čisti temi in čisti tišini. Kakšen mir in spokojnost! Malo pa je le trepetalo tudi v nas, in sicer od strahu.

Zadnji del ekskurzije nas je pot vodila še v čudovit jesenski Rakov Škocjan, kjer smo si ogledali čudesa Velikega mostu. Oglejte si fotografije, pa boste kanček lepote užili tudi vi. Zahvala za lepe fotke pa gre našemu učitelju Črtu.

Besedilo: Polona Ferbežar

Fotografije: Črt Lipovšek

(Visited 31 times, 1 visits today)
Dostopnost