Po pakiranju prtljage in čiščenju sob in zajtrku, smo v narhtbnike vzeli malico in se pod klifom podali v Piran.Tam nas je že čakala barka Solinarka, ki nas je popeljala prek Piranskega zaliva, mimo Portoroža, polotoka Seča, v Sečoveljske soline, ki so zavarovane kot krajiinski park. Na ladjici je zazvenela pesem o solinarju in nas popeljala v to staro tradicionalno dejavnost. V muzeju solinarstva smo spoznali načine pridobivanja morske soli. Kristalizacijski bazenčki so manjši in pravilnih oblik na tistem območju, tam je proizvodnja soli modernejša, na severni strani pa poteka po starih postopkih, zato so solinska polja večja.  V solinarskem muzeju smo si ogledali načine proizvodnje soli, rastline in živali v tem območju nam je prikazal simpatičen dokumentarni film. Sol se začne kristalizirati oziroma zgoščevati pri 4-6 stopinjah. Kristalizacijske bazene premažejo z morskim blatom, da se razraste petola, biosediment iz alg, ki sol loči od blata in jo ohranja belo. Solinar se grabi z lesenimi grabljami, na glavi ima klobuk, na nogah pa lesene cokle. Nekoč so solinarji živeli v solinarskih hišah, od aprila vse do konca avgusta so cele dneve grabili oziroma želi  sol in tako zbrali dovolj sredstev za preživetje. Danes je groba morska sol zelo cenjena, najbolj pa je cenjen solni cvet, to je sol v piramidastih kristalih. Slanost Jadranskega morja je 38 tisočink, pa vendar je slano okolje dobrodošlo za vrsto halofitov ali slanoljubnih rastlin ter živali, ki se hranijo na območju solin.Naj omenimo, da je tu kar 282 vrst ptic, med njimi sabljarka, galebi, morska bela čaplja, čigra … Polni vtisov smo se podali z barko v Piran, nato odhiteli na kosilo in že nas je čakal prevoz domov. Naš tabor smo zaključili zadovoljni, nekateri utrujeni, drugi pa  niti ne, tako da je razigrana pesem odmevala še vso pot do doma … 

(Visited 211 times, 1 visits today)
Dostopnost