Mladi turisti smo dobili izredno ponudbo, ki je ni šlo zamuditi. Družina Ljubanović, ki ima apartmajsko hišo v Srednji vasi v Bohinju, nam je bivalne enote prijazno ponudila za nočitev v aprilskem vikendu. Dan odhoda je bil deževen, kar malo nas je bilo strah, ali bo izlet uspel ali ne.  Popoldne pa so nad nami viseli težki oblaki … Pot z novim kombijem Steklačiča je bila zabavna in vesela. V Bohinjski Bistirici smo vplačali turistično takso in pokazali osebne dokumente. Hana je naredila tudi intervju s turističnim osebjem. Kaj so povedali?

Turistične agencije ljudem nudijo zlasti informacije, katere znamenitosti so na voljo za ogled in kje, katere aktivnosti so na voljo, kje se da prespati in kje jesti. Povedali so nam, da je izletnik ta, ki pride na enodnevni izlet, turisti pa tudi prenočijo. Mi smo torej res bili turisti.  Če si turistični delavec je dobro, da narediš tudi dodatna izobraževanja, tako je imel gospod v poslovalnici narejen izpit za kolesarskega vodnika, gorskega vodnika, planinskega vodnika, ni pa še turistični vodnik. Turizem v Bohinju je strmo naraščal do epidemije, ko je bilo gostov skorajda preveč.  Bil je zimski in poletni, pa tudi celoletni. Turistična taksa je denar, ki ga prejme občina in vloži v turizem. Naj naj destinacije v Bohinju so seveda: samo jezero, korita Ribnice in slap Savica. 

Poslovili smo se in že drveli naprej v Srednjo vas. Apartmajska hiša je popolnoma obnovljena, nudijo tri aparmajske enote in vseh nas 16 se je  razvrstilo po nadstropjih, fantje spodaj, dekleta v 1. nadstropju, učiteljici Polona in Vesna pa v sosednjem apartmaju poleg deklet. Učiteljici sta že v Grosuplju nakupili sestavine za večerjo, kar se je izkazalo za dobro potezo. Fanje so se odločili za vse speči hamburgerje, mesne ali vegetarijanske. Dekleta so izbrala meni palačinke s čokolado. Učiteljici sta malo krožili naokoli in usmerjali učence, da niso ostali čisto brez dela … Kmalu je večerja zadišala po hiši in vsi smo se dobro navečerjali. Sledil je večer iger in druženja, po oddaji telefonov učiteljicama pa tudi nočni počitek. 

Jutro je bilo krmežljavo, vendar stabilno in suho. Po nakupu zajtrka smo pojedli in začeli s čistilno akcijo vseh apartmajev. Bilo je veliko dela, hoje po strmih lesenih stopnicah gor in dol, odnašanja smeti, pometanja, ponovnega pometanj, brisanja miz. Končno smo v hiši ostali le še glavni presojevalci, ostali so morali malo čakati, da se je uredilo še postelje, poravnalo blazine, zložilo prtljago pred vrata. 

Sprehodili smo se po Srednji vasi, do reke Ribnice in njenih lepih umetnih in naravnih slapov. Ker je bilo blatno, se v strmine nismo podali, pač pa raje ogledovali iz urejenega cestišča. Nato smo jo ubrali ob rečici do Stare Fužine in nato do Bohinja. Pot je potekala stran od glavne ceste,  v naravi, ob kozolcih in ličnih lesenih hiškah. Srečali smo tudi konje, farmo koz in opazovali kopanje račkov v brzicah. Zelo kmalu smo bili pri cerkvici Sv. Duha v Ribčevem lazu. Tam smo v Alpinsportu imeli rezervirano čolnarjenje s kanuji. Nekaj učencev je raje izbralo sladoled, ostali pa smo pogumno zaveslali po mirnem jezeru. Iz oblakov je malo pršilo, vendar ni deževalo. Po uri veslanja smo so odpravli h Kramarju, ki je edini imel odprto restavracijo ob jezeru. Za pohod do Ukanca ni bilo več ne moči ne časa. Opazili smo kar precej tujih turistov. Po kosilu smo imeli prikaz adrenalinskega kopanja nekaj fantov, nato pa smo se šli igre z žogo, se sprehodili še okoli dela jezera in počakali na naš prevoz. Minibus nas je odpeljal v Srednjo vas po prtljago, nato pa smo se utrujeni odpeljali domov. Vmes nas je z neba pozdravljalo sonce, narisala pa se je tudi mavrica.  

Prilagamo vam naše utrinke poti. Poglejte si tudi predstavitveni filmček apartmajev Pr` Mružo (https://www.prmruzo.si/).

Zapisala: Polona Ferbežar 

Intervju zapisala: Hana Jereb, 7. a

Fotografije: Vesna Groznik, Tevž Trojar, 8. b, Polona Ferbežar

Link filma: Lar Ljubanović, 8. b

(Visited 143 times, 1 visits today)
Dostopnost